V oddaji Omizje so imeli strokovnjaki z različnih področij tokrat priložnost soočiti mnenja o pokojninah in problematiki pokojninskega sistema v Sloveniji.
Poleg Helene Bešter je v oddaji gostovalo več strokovnjakov s področja pokojninskega sistema in pokojninske problematike: Tomaž Banovec, upokojeni generalni direktor Statističnega urada Slovenije, dr. Tine Stanovnik, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Jože Kuhelj namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, dr. Aleš Ahčan docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Dušan Kidrič iz Urada za makroekonomske analize in razvoj. Razpravo je vodila Vida Petrovčič.
Zaradi demografskih sprememb ter relativno zgodnjega upokojevanja Slovencev v preteklosti, se z vprašanjem vzdržnosti pokojninskega sistema in s problemom nizkih pokojnin danes že soočamo. Žal pa so nizke pokojnine danes tema pogovora le pri upokojencih in strokovnjakih, čeprav gre za tematiko, ki bi ji morali več časa posvečati prav vsi. Gostje v oddaji so bili sklepčni, da zaposleni, ki se bodo upokojili čez 10, 20 ali več let, temu namenjajo premalo pozornosti, čeprav so prav oni tisti, ki na svoje prihodnje pokojnine oziroma dodatke k pokojninam lahko vplivajo v največji meri.
Pokojninska reforma predvideva postopno zniževanje odstotka od pokojninske osnove, na podlagi katerega bo odmerjena višina pokojnine, zato se bodo prihodki iz pokojnine v prihodnjem relativno nižali. Kot način varčevanja za obdobje po upokojitvi so gostje v oddaji izpostavili tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, v katerega pa je bilo po podatkih Ministrstva za delo konec leta 2007 vključenih 55 odstotkov vseh zaposlenih. Helena Bešter je ob tem opozorila tudi na nizko povprečno višino mesečne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se zbirajo na računih varčevalcev. Ob koncu leta 2007 je imel varčevalec v povprečju privarčevanih zgolj 2000 EUR, kar seveda ni dovolj za dostojno pokojnino.
Kot eden izmed razlogov za nizke premije, je bil izpostavljen trenutni pokojninski sitem, saj zakonska določba o zajamčeni donosnosti in prenizka davčna olajšava po mnenju gostov delujeta zaviralno. Ocene tujih strokovnjakov o potrebni višini vplačil z namenom varčevanja za starost se namreč gibajo med 10 in 25 % bruto plače, slovenski pokojninski sistem pa znesek najvišje možne davčne olajšave postavlja na slabih 6 % bruto plače, je še poudarila Helena Bešter.
Predpis o zajamčeni donosnosti za upravljavce skladov pomeni, da sredstev ne morejo vlagati v bolj donosne in hkrati bolj tvegane naložbe. Dr. Ahčan je ob tem izpostavil misel, da bi morali pokojninski skladi sredstva nalagati razpršeno. Razpršen portfelj delnic ali delniških indeksov bi po mnenju dr. Ahčana na dolgi rok z veliko verjetnostno prinesel večji donos, kot portfelj obveznic. Ob tem je izrazil prepričanje, da se s tem, ko mladim preprečujemo vlaganje v razpršene portfelje delnic, dela škoda. Zakon bi moral znižati predpisan odstotek zajamčene donosnosti ter omogočiti izbiro med različnimi naložbenimi politikami za različne starostne razrede varčevalcev. V tujini že obstajajo tako imenovani Life Cycle skladi, kjer je naložbena politika prilagojena starosti varčevalca oziroma letom, ki ga ločijo od upokojitve.
Za zaključek so gostje oddaje razpravljali o t.i. oranžni kuverti, kakršno poznajo na Švedskem. Zaposleni na Švedskem namreč enkrat letno prejmejo oranžno kuverto v kateri so aktualni izračuni o višini pokojnine posameznika. Izračun temelji na dohodkih in privarčevanih sredstvih posameznika in je narejen za primer, če bi se upokojil tisti dan, ko bo izpolnil vse pogoje za redno starostno upokojitev. S poznavanjem številčnega podatka o prihodnji višini pokojnine, posamezniki dobijo tudi podatek o tem, koliko morajo varčevati, da si bodo v obdobju po upokojitvi lahko privoščili želen življenjski slog.
Posnetek oddaje si lahko ogledate na spletni strani Televizije Slovenija.