Na povabilo Odbora ZVPSJU sta seje 22. septembra 2009 udeležila tudi dr. Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve in dr. Križanič, minister za finance.
Oblikovanje dodatne pokojninske kolektivne sheme za javne uslužbence velja za enega največjih projektov socialnega partnerstva in socialnega dialoga. S konstruktivnim sodelovanjem socialnih partnerjev (to je reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju in Vlade Republike Slovenije) se je v začetku leta 2004 izvedel zahteven projekt, ki je lahko zgled tudi na drugih področjih socialnega partnerstva.
Na vrsti so pomembne odločitve, ko se bodo izoblikovali dokončni predlogi za posodobitev pokojninskega sistema, kamor nedvomno sodi tudi področje dodatnega pokojninskega zavarovanja. Člani Odbora ZVPSJU so prepričani, da je potrebno skrbno in poglobljeno pretehtati možnosti in izbrati tisto, ki bo najkoristnejša in najbolj varna za zaposlene v javnem sektorju ter s stališči in predlogi seznaniti pristojna ministrstva. Zato so se člani Odbora odločili in na septembrsko sejo povabili dr. Ivana Svetlika, ministra za delo, družino in socialne zadeve in dr. Franca Križaniča, ministra za finance. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki je pristojna za področje kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, pa se zaradi drugih obveznosti seje ni mogla udeležiti. Odbor ZVPSJU bo vsa tri pristojna ministrstva s predstavljenimi stališči, ki so jih obravnavali na seji Odbora, tudi pisno seznanil.
Kot eno izmed prednostnih nalog pristojnega ministrstva za javno upravo, so člani Odbora na seji izpostavili uskladitev določb Kolektivne pogodbe dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, Pokojninskega načrta in Pravil ZVPSJU (pdf, 224 KB) z veljavno zakonodajo, s čimer se odpravljajo tveganja Kapitalske družbe v zvezi z izdano Odredbo ATVP ter omogoči izvajanje naložbene politike, ki bo članom sklada omogočala pričakovane donose na vložena sredstva.
Odbor ZVPSJU nadalje predlaga odpravo nekaterih sistemskih pomanjkljivosti, ki so se izkazale v letih delovanja sistema kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, hkrati pa predlaga priporočila za nadaljnji razvoj ZVPSJU, pripravljena na podlagi izkušenj izvajalca in dobre prakse na področju primerljivih poklicnih pokojninskih sistemov za javne uslužbence v tujih državah. Priporočila se nanašajo na spremembo načina in višine vplačil premij za javne uslužbence, sprejemanje predpisov, ki bi urejali enotne predpostavke za izračun dodatnih starostnih pokojnin in izplačilo dodatnih starostnih pokojninskih rent, razvoj ZVPSJU z vpeljavo različnih naložbenih politik znotraj osrednjega sklada ter odpravo pomanjkljivosti ureditve kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence, ki so se izkazale v praksi.
Z vidika nadaljnjega razvoja dodatnega pokojninskega zavarovanja bi si država kot delodajalec ter zaposleni morali prizadevati za povišanje vplačanih premij. Za namen doseganja višjih vplačil v ZVPSJU in tudi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja kot celote bi morala država tudi v okviru urejanja davčne politike ponovno razmisliti, ali je zdajšnji znesek davčne olajšave za vplačane premije zadosten oziroma ali ne bi kazalo tega zneska še povečati ter dodatno stimulirati tudi individualna varčevanja za starost. Simulacije kažejo, da višina vplačanih premij in donosnost v današnjem sistemu ne bosta zadostovala za prejemke, ki bi v celoti pokrili izpad prihodkov iz t. i. prvega stebra. Vprašanje je, ali se zaposleni, tudi tisti, ki so vključeni v kolektivno zavarovanje, tega zavedajo. Bolj verjetna je, ob upoštevanju neinformiranosti zavarovancev o višini prihodnjih prejemkov, lažna utvara zaposlenih, da že varčujejo za starost prek delodajalca in da bo takšno varčevanje zadoščalo. Ob tem pa se seveda ne vprašajo, ali so prispevki, ki jim jih plačuje delodajalec, in donosnost upravljanja z njihovimi sredstvi, zadostni.
Izkušnje preteklih let so tudi pokazale pozitivno vlogo Odbora ZVPSJU, vendar bi bilo treba vlogo in pristojnosti odbora sklada urediti na zakonski ravni. Odbor je oblikovan kot posebno telo socialnih partnerjev, preko katerega se izvaja določen nadzor nad poslovanjem sklada. V odboru so socialni parterji enakopravni, ne samo zaradi številčno enakega članstva, temveč tudi zaradi tega, ker se na funkciji predsednika in namestnika odbora socialna partnerja izmenjujeta po izteku obdobja enega leta.
Poleg tega je s strani države potrebno vzpostaviti tudi celovit in učinkovit nadzor nad delovanjem prostovoljnih dodatnih zavarovanj in njihovih nosilcev, saj si država ne sme dovoliti, da bi prišlo do težav pri solventnosti nosilcev oziroma izpolnjevanju upokojitvenih obljub, ki izhajajo iz pokojninskih načrtov. V tem okviru bi bilo zlasti treba zagotoviti primerljivost različnih vrst izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja (vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb) in predpisati enotna določila o načinu vrednotenja in izračunu vrednosti enote premoženja, ki bi lahko služila izključno za poročanje o doseženih donosnostih. Tako bi bil vzpostavljen mehanizem za neposredno primerjavo donosnosti in s tem nabor izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je vse bolj nujna dopolnitev obveznega pokojninskega zavarovanja ter ključno za zagotavljanje socialne varnosti prihodnjih generacij upokojencev. Kakovost življenja po upokojitvi je tako v vedno večji meri odvisna od višine prihrankov, ki jih bomo ustvarili v času zaposlitve.