Predstavniki sindikatov, združenih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so se na svojem 5. kongresu posvetili problematiki pokojninskega sistema in dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poudarili so, da brez dodatne pokojnine ne bo socialne varnosti, saj se pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja nižajo - pred pokojninsko reformo je veljalo, da bo prva pokojnina dobrih 72 odstotkov povprečne plače, letos je ta delež že zmanjšan na 62 odstotkov, leta 2020 pa bo še za 30 oziroma 40 odstotkov nižji. Dodatne pokojnine po trenutni uporabi shem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi prenizkih premij v obstoječih pokojninskih načrtih in premajhne vključenosti delavcev v zasebnem sektorju, predvsem v delovno intenzivnih panogah, ne bodo pokrile upada pokojnin iz obveznega zavarovanja, zato bo to vprašanje ponovno potrebno odpreti na državni ravni. Strinjali so se, da bi morali sindikati dejavneje pristopiti k sklepanju kolektivnega zavarovanja in sklenili, da se bodo vsaj enkrat letno posvetili tej vse bolj pereči problematiki.
Posvetu je sledila okrogla miza, ki jo je usmerjala Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za socialno področje in varnost in zdravje pri delu. Poleg Petra Pogačarja iz Kapitalske družbe so v razpravi sodelovali še Ladislav Rožič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), Tatjana Čerin (Gospodarska zbornica Slovenije), Uroš Ornik (Moja naložba), Tadej Čoroli (Zavarovalnica Triglav) in Andraž Rangus (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve).
Peter Pogačar je izpostavil, da je velik delež ljudi, ki nimajo dodatnega pokojninskega zavarovanja, potencialna socialna bomba. Nizka vključenost delavcev iz delovno intenzivnih panog pa je velik problem. Potrebni bi bili enakovredni prispevki delodajalcev in delojemalcev, odpraviti je treba prepoved kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za samostojne podjetnike in izključiti dohodninsko obdavčitev pokojninske rente.
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi se razprava o nadaljnjem prilagajanju pokojninskih sistemov morala nadaljevati! Učinkovitost in privlačnost sistema po njihovem mnenju znižuje še zajamčena donosnost. Zaradi stalnega nihanja donosnosti kapitalskih trgov zahtevek po zajamčeni donosnosti bolj kot znižuje tveganje padca donosnosti omejuje njen dvig.
Izpostavili so tudi problem, da si mnogi delavci predvsem iz delovno intenzivnih panog dodatnega zavarovanja enostavno ne morejo privoščiti. Nekateri udeleženci so videli rešitev v tem, da bi se del dobičkonosnosti slovenskega gospodarstva in sredstva, ki so bila doslej namenjena davku na izplačane plače, prelila tudi v pokojninska zavarovanja in da bi v teh panogah večji delež sredstev prispevali delodajalci.
Državni organi naj bi že iskali zakonodajne rešitve za najbolj pereče točke sedanje ureditve: minimalno zajamčeno donosnost, omejevalno naložbeno politiko, problem nadzora upravljavcev in s tem povezanimi mehanizmi in sankcijami ter osveščanje prebivalcev glede nujnosti dodatnega zavarovanja.
Povezave:
ZSSS