Okrogla miza Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost
Na okrogli mizi so strokovnjaki soočili različne vidike pokojninske problematike: politične, ekonomske, sociološke in demografske. Povod za okroglo mizo je raziskava, ki jo je v juliju in avgustu letos med Slovenci izvedla Kapitalska družba, in sicer na temo njihovega odnosa do starosti in varčevanja za starost. Raziskava predstavlja del programa osveščanja Slovencev o pomenu prevzemanja lastne odgovornosti za finančno neodvisno starost, ki ga izvaja Kapitalska družba.
| Okrogla miza | Okrogla miza |
 |  |
Okroglo mizo je moderiral dr. Vlado Dimovski iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, kot govorci pa so sodelovali še drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pokojninsko problematiko.
Dr. Metka Kuhar, raziskovalka na Centru za socialno psihologijo, FDV, je razpravo osvetlila s sociološkega vidika in opozorila na številne projekte, ki v tujini že potekajo v duhu prilagajanja družbe na nova demografska razmerja. V svoji interpretaciji raziskave Kapitalske družbe o odnosu Slovencev do starosti je izpostavila ugotovitev, da je v razvitih sodobnih družbah, tudi v Sloveniji, prišlo do diferenciacije načinov staranja oz. življenjskih stilov v starosti, kjer je moč opaziti, da se pred našimi očmi dogaja znaten, pomemben in prodoren premik pri prevrednotenju staranja in starosti.
Dr. Tine Stanovnik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, je razpravo obogatil s primerjavami s tujino in s podatki o vplivu demografskih sprememb na trajno vzdržnost javnih financ. Pri tem pa izpostavil trend krčenja pravic iz javnega sistema pokojninskega zavarovanja v mnogih evropskih državah, ki je prav tako značilen tudi za Slovenijo in odpira prostor za razvoj privatnega zavarovanja.
Dušan Kidrič, UMAR je opozoril na individualni vidik pokojninske problematike, konkretno na potrebo po obveščanju vsakega posameznika o trenutnem stanju njegovih pravic, pa tudi o projekcijah za naprej in vlogi ZPIZ-a. Pri tem pa razložil, da za naš sistem (vnaprej določenih pravic) velja, da je računanje pokojnine zelo nepregledno in da ga posameznik, ki je brez podatkovne zbirke o svojih zaslužkih (oz. pokojninskih osnovah) sploh ne more opraviti.
Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, je interpretiral pokojninsko problematiko in pomen drugega pokojninskega stebra z vidika socialnega partnerstva. Pri tem je dodal, da socialni partnerji, udeleženi v procesu oblikovanja pokojninskega načrta za javne uslužbence, ocenjujejo projekt vzpostavitve Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence kot uspeh.
Mag. Helena Bešter, članica uprave Kapitalske družbe, je v kontekstu rezultatov raziskave opozorila na dejstvo, da smo Slovenci očitno dobro ozaveščeni, da moramo vedno bolj sami poskrbeti za finančno varnost v starosti, vendar pa hkrati relativno majhen delež teh ozaveščenih v resnici tudi namensko dolgoročno varčuje za svoje tretje obdobje. Glede na rezultate raziskave je po njenem mnenju verjetno vzrok za ta razkorak med zavedanjem in dejanji tudi v slabem poznavanju in razumevanju slovenskega pokojninskega sistema. Celoten slovenski pokojninski sistem kot tudi dodatno pokojninsko zavarovanje čakajo veliki izzivi. Na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj so to predvsem pravila za dodatne pokojnine, prilagoditve naložbene politike dejanskemu življenjskemu položaju posameznika in izboljšave na področju pravilnega obveščanja zavarovancev.
Poglejte video posnetek z okrogle mize
Missing Flash or disabled javascript.
Video si lahko prenesete na vaš računalnik: