Prvi steber predstavlja obvezno socialno zavarovanje, ki se financira na podlagi medgeneracijske izmenjave – "pay-as-you-go".

Drugi steber je naložbeno, kapitalsko zavarovanje, ki se izvaja bodisi na obvezni ali prostovoljni osnovi. Kolektivna oblika se izvaja v povezavi z delodajalci oz. s podjetji, v katerih so posamezniki zaposleni.

Tretji steber pomeni prostovoljne oblike naložbenih, kapitalskih pokojninskih zavarovanj, ki jih člani sklepajo pri različnih finančnih institucijah.

Obvezno zavarovanje je zavarovanje, ki je po zakonu določeno kot obvezno. Npr. vse redno zaposlene osebe so hkrati tudi zavarovanci obveznega pokojninskega zavarovanja.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se zaposleni vključi prostovoljno, s podpisom izjave o pristopu.

Individualno zavarovanje je tisto zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik. (Za razliko od kolektivnega zavarovanja, v katerega se lahko posameznik vključi le preko svojega delodajalca).

Kolektivno zavarovanje je zavarovanje v katerega se lahko vključi posameznik v povezavi s podjetjem, v katerem je zaposlen (samo preko svojega delodajalca). Delodajalec delno ali v celoti plačuje premijo za zaposlenega.

Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom premij dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem teh sredstev. Premoženje je namenjeno kritju obveznosti do zavarovancev, članov sklada. Sklad je v celoti v lasti zavarovancev, ki so lastniki sorazmernega dela vzajemnega pokojninskega sklada. Vzajemni pokojninski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad je lahko odprti ali zaprti.

Odprti vzajemni pokojninski sklad je tisti vzajemni pokojninski sklad, ki članstva v skladu ne pogojuje z delovnim razmerjem pri določenem delodajalcu.

Zaprti vzajemni pokojninski sklad je tisti vzajemni pokojninski sklad, katerega člani lahko postanejo le zavarovanci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so v delovnem razmerju pri določenem delodajalcu.

Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic in postopek za njihovo uveljavitev.

Premija dodatnega pokojninskega zavarovanja je denarni znesek, ki ga plačuje zavarovanec ali v njegovo korist njegov delodajalec. Premija se plačuje na denarni račun sklada, v katerem ima zavarovanec osebni račun.

Čisto premijo dobimo, če od premije, odštejemo vstopne stroške, ki v skladu s pogodbo pripadajo izvajalcu.

Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote. VEP je enaka skupni čisti vrednosti premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot v obtoku. Vplačana čista premija se preračuna v ustrezno število enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na določeni datum (datum konverzije) glede na VEP na ta datum. Enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada knjiži upravljavec sklada v korist osebnega računa, ki se glasi na ime člana sklada. Upravljavec mora voditi register članov in njihovih osebnih računov, na katere se vpisujejo enote premoženja.

Minimalni zajamčeni donos je v posameznem pokojninskem načrtu določen z letno stopnjo donosnosti, za katero jamči izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Letna stopnja donosnosti ne sme biti nižja od 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Tako določeno minimalno zajamčeno donosnost je podrobneje predpisal minister za finance s Pravilnikom o izračunu povprečnega donosa na državne vrednostne papirje. Višino zajamčenega donosa, za katerega jamči izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja, le-ta določi v svojem pokojninskem načrtu.

Če je dejanska čista vrednost sredstev sklada v obračunskem obdobju nižja od zajamčene vrednosti sredstev sklada, mora upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada, skladno s 3. odstavkom 322. člena ZPIZ-1, v breme kapitala oblikovati rezervacije za nedoseganje zajamčene donosnosti v znesku, ki je enak razliki med zajamčeno in dejansko čisto vrednostjo sredstev.

V vseh pokojninskih načrtih Kapitalske družbe je višina zajamčenega donosa določena nad zakonsko določeno najnižjo višino zajamčenega donosa, kar predstavlja pomembno prednost za varčevalce.

Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora na koncu vsakega meseca izračunati dejansko čisto vrednost sredstev sklada in zajamčeno vrednost sredstev sklada. Dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračunava tako, da se od sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada. Zajamčena vrednost sredstev je enaka vsoti vplačanih čistih premij, povečanih za zajamčeno donosnost, od dneva konverzije posamezne čiste premije do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev. V primeru izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, katerih odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti, upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti.

Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora na koncu vsakega meseca izračunati dejansko čisto vrednost sredstev sklada in zajamčeno vrednost sredstev sklada. Zajamčena vrednost sredstev je enaka vsoti vplačanih čistih premij, povečanih za zajamčeno donosnost, od dneva konverzije posamezne čiste premije do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev. V primeru izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, katerih odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti, upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti.

Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem vplačilu.

Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od odkupne vrednosti ob njenem izplačilu.

Za mirovanje plačevanja premije se lahko odloči član sklada, npr. če se je znašel v trenutni finančni stiski. S tem mu preneha obveznost do plačevanja zavarovalnih premij. O ponovnem pričetku plačevanja se odloči član sklada samostojno, saj trajanje mirovanja po pokojninskem načrtu ni časovno omejeno in ni povezano z dodatnimi stroški.

Upravičenec za primer smrti je oseba, ki jo določi član sklada. Ta oseba je v primeru smrti člana sklada upravičena zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja, ki so na zbrane osebnem računu umrlega člana.

Kritni sklad je posebno premoženje, ki je pravno ločeno od premoženja ostalih skladov in lastnega premoženja izvajalca. Kritni sklad je namenjen izključno kritju obveznosti.

Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj zmanjšanih za sedanjo vrednost bodočih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh zavarovanj. Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse bodoče obveznosti zavarovalnice, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije so obveznosti, ki morajo biti pokrite s sredstvi in so namenjene izplačilu odškodnin za škode oz. obveznosti na osnovi sklenjenih pogodb za že nastale in pričakovane škode. Zavarovalnica mora v zvezi z vsemi zavarovalnimi posli, ki jih opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, namenjene kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja (113. člen Zakona o zavarovalništvu).

Tehnična obrestna mera je obrestna mera, ki je vračunana v zavarovalno premijo in se nanaša na obdobje enega leta. Njen vpliv je največji pri kapitalskih zavarovanjih, ki vsebujejo varčevalni del, predvsem pri takih, ki trajajo daljše obdobje, na primer 30 let.